gregorjev foto blog

Z bratrancem Miranom, ki je tudi fotograf in se v večini ukvarja s fotografiranjem narave, sva se odločila, da bova obiskala Bistriški vintgar. Krajinska fotografija in fotografiranje narave sta zame bile zvrsti kjer sem se koval kot fotograf začetnik, zato se vedno rad vrnem v to zvrst in tu in tam posnamem kakšno fotografijo narave. Pol ure hoje do slapa Šum, visoke temperature in vlaga ter petnajst kilogramov opreme na hrbtu so bili krivi, da sva na cilj prispela mokra, kot bi se stuširala. Po petih minutah sva počasi spet pridobila sapo. Bolj, ko sem gledal nahrbtnik, manj volje sem imel, da bi iz njega vzel aparat, nanj namestil filter ter postavil stativ. Zato sem se hitro odločil za alternativo in iz žepa potegnil iPhone ter pričel “škljocati”. Zaradi enostavnega rokovanja s telefonom sem fotografiral nekoliko drugače, kot bi sicer z aparatom nameščenim na stativ. Nastale fotografije sem obdelal kar v enem izmed “app-ov” na telefonu. Zanimiva obdelava je dodala svoj pečat in končni rezultat me je precej pozitivno presenetil.
In še nauk zgodbe: Včasih je treba izbrati alternativo, če želiš na določen motiv gledati drugače. Tako lahko nastanejo fotografije, ki sicer ne bi. Dodatnih petnajst kilogramov opreme na hrbtu pa lahko dobro vpliva na povečanje moči v nogah in povečanje kondicije. :) Omenjen nauk je možno posplošiti.

Tags: bistriški vintgar, narava

Tokrat pa že četrta objava s fotografijami iz Toronta. Kljub temu, da sva s Špelo v Kanadi oz. Torontu ostala osem dni, bi bil greh, da se ne bi zapeljala z metrojem v downtown in da ne bi prepešačila nekaj glavnih in najbolj zanimivih ulic, pa čeprav sva Toronto dodobra prečesala že pred dvema letoma. Že ko sva sedla na podzemno železnico, sva takoj začutila, da se kaj dosti ni spremenilo. Podzemna je ostala povsem enaka, ljudje podobno, le da so tokrati bili oblečeni kot eskimi. Na poti do downtowna je kar nekaj postaj, vendar ena izmed njih je prav posebna, imenuje se Museum. Ime ni dobila kar tako, saj je postaja okrašena z različnimi “kipci” in sklupturami, ki bi lahko mirno stale tudi v kakšnem muzeju. Ob najinem zadnjem obisku sva to postajo sicer videla, vendar sem jo pozabil fotografirati. Odločila sem se, da tokrat ne bom ostal brez fotografij. Iztopila sva globoko v downtownu, kjer je bilo na moje presenečenje precej malo ljudi. Kmalu sem ugotovil tudi zakaj: bilo je namreč hudičevo mrzlo, veter je pihal kot za stavo, tu pa tam pa je v kako ulico prineslo tudi sneg. Obiskala sva nekaj znamenistosti, sicer pa precej na “random” hodila po ulicah. Da ne bo tematika preveč raznolika, se tokrat  posvečam bolj arhitekturi, v naslednji objavi pa pridejo na vrsto tiste klasične “street” fotografije.

Pred časom sem bil s kolegico Jelko zmenjen za kratek photoshoot, saj je potrebovala nekaj portretov za svoj CV. Na lokacijo portretiranja sem prispel nekje deset minut pred dogovorejno uro. Zraven je bila tudi Špela, da bi mi lahko asistirala. Ker sva torej imela še nekaj časa je iz čistega dolgčasa padla ideja, da narediva nekaj spontanih modnih portretov. Včerna svetloba je bila več kot odlična za fotke brez dodatne osvelitve.

V času od 10.5. do 14.5. sem se udeležil multimedijske delavnice Prašum: AV kompozicija za zvok in sliko. Delavnico sta vodila glasbeni ustvarjalec Cameron Bobro in fotograf mag. Luka Dekleva. Zaradi precej splošnega opisa delavnice na spletni strani na začetku sploh nisem imel ideje, kaj pričakovati od nje, zato sem okleval, ali se je naj sploh udeležim. K sreči sem izbral pravo odločitev, saj sem že prvi dan ugotovil, da se bom na delavnici naučil marsikaj novega. Cameron je odličen glasbenik, glasbeni teoretik, skladatelj,… skratka vse mogoče kar se tiče glasbe in še kaj več. Luka, diplomirani fotograf, pa ima ogromno znanja kar se tiče fotografije, gibljive slike in ustvarjanja glasbe z eksperimentalnimi inštrumenti. Glede na to, da me zadnje čase vse bolj zanima film oz. video, sta njuno znanje in izkušnje bila več kot dobrodošla. Tako smo obdelali vse od osnov glasbene teorije, do glasbe v filmih, eksperimentalne glasbe, začetkih fotografije in filma, teorije kritike, tehnik fotografije, pa vse do raznih fotografskih in glasbenih ustvarjalcev. Najbolj zanimiv del je bil ustvarjanje z audio vizualnim eksperimentalnim inštrumetom. Gre v bistvu za nekakšen elektronski glasbenih inštrument oz. sistem, ki je v našem primeru vključeval računalnik, midi kontroler, filtre, kamero in televizijo. Omenjeni elementi so povezani v nestabilni sistem. Inštrument dela na principu šuma, ki ga s pomočjo računalniškega programa, midi kontrolerja ter filtov omejimo in spremenimo toliko, da dobimo uporaben zvok oz. celo glasbo. V spremljavi s še kakšnin elektronskim inštrumentom lahko postane zadeva precej zanimiva in poslušljiva.
V sledečem videu je možno videti mojo malenkost igrati na omenjen eksperimentalni inštrument. V ozadju je še glasba sintisajzerja, ki ga je igrala Mihaela.
Zraven pa še izsek iz glasbenega ustvarjanja kot mp3 datoteka - Glasbeni eksperiment.

Pa naj še kdo reče, da nimam posluha… :)

p.s.: Cameron in Luka: še enkrat hvala za vso znanje in izkušnje.

Tags: glasba, video