gregorjev foto blog

Pred časom sem bil s kolegico Jelko zmenjen za kratek photoshoot, saj je potrebovala nekaj portretov za svoj CV. Na lokacijo portretiranja sem prispel nekje deset minut pred dogovorejno uro. Zraven je bila tudi Špela, da bi mi lahko asistirala. Ker sva torej imela še nekaj časa je iz čistega dolgčasa padla ideja, da narediva nekaj spontanih modnih portretov. Včerna svetloba je bila več kot odlična za fotke brez dodatne osvelitve.

V času od 10.5. do 14.5. sem se udeležil multimedijske delavnice Prašum: AV kompozicija za zvok in sliko. Delavnico sta vodila glasbeni ustvarjalec Cameron Bobro in fotograf mag. Luka Dekleva. Zaradi precej splošnega opisa delavnice na spletni strani na začetku sploh nisem imel ideje, kaj pričakovati od nje, zato sem okleval, ali se je naj sploh udeležim. K sreči sem izbral pravo odločitev, saj sem že prvi dan ugotovil, da se bom na delavnici naučil marsikaj novega. Cameron je odličen glasbenik, glasbeni teoretik, skladatelj,… skratka vse mogoče kar se tiče glasbe in še kaj več. Luka, diplomirani fotograf, pa ima ogromno znanja kar se tiče fotografije, gibljive slike in ustvarjanja glasbe z eksperimentalnimi inštrumenti. Glede na to, da me zadnje čase vse bolj zanima film oz. video, sta njuno znanje in izkušnje bila več kot dobrodošla. Tako smo obdelali vse od osnov glasbene teorije, do glasbe v filmih, eksperimentalne glasbe, začetkih fotografije in filma, teorije kritike, tehnik fotografije, pa vse do raznih fotografskih in glasbenih ustvarjalcev. Najbolj zanimiv del je bil ustvarjanje z audio vizualnim eksperimentalnim inštrumetom. Gre v bistvu za nekakšen elektronski glasbenih inštrument oz. sistem, ki je v našem primeru vključeval računalnik, midi kontroler, filtre, kamero in televizijo. Omenjeni elementi so povezani v nestabilni sistem. Inštrument dela na principu šuma, ki ga s pomočjo računalniškega programa, midi kontrolerja ter filtov omejimo in spremenimo toliko, da dobimo uporaben zvok oz. celo glasbo. V spremljavi s še kakšnin elektronskim inštrumentom lahko postane zadeva precej zanimiva in poslušljiva.
V sledečem videu je možno videti mojo malenkost igrati na omenjen eksperimentalni inštrument. V ozadju je še glasba sintisajzerja, ki ga je igrala Mihaela.
Zraven pa še izsek iz glasbenega ustvarjanja kot mp3 datoteka - Glasbeni eksperiment.

Pa naj še kdo reče, da nimam posluha… :)

p.s.: Cameron in Luka: še enkrat hvala za vso znanje in izkušnje.

Tags: glasba, video

Jure, dober kolega, se je pred nekje dvema letoma na smučišču v Italiji precej hudo ponesrečil. Kljub nošenju čelade je od udarca počila njegova lobanja. Imel je veliko sreče v nesreči, saj je zelo dobro okreval. Pred nekje enim mesecem pa je imel še dodatno operacijo, kjer so mu v lobanjo vsadili implantat za ojačanje mesta, ki je bilo počeno. Od nesreče se sedaj poznajo le brazgotine in bežni spomini.
Prav zanimivo je, da me je Jure prosil, če bi lahko naredila nekaj simboličnih fotografij, ki ga bodo spominjale na samo nesrečo. V večini primerov ljudje želijo na takšno izkušnjo čim prej pozabiti, vendar ne Jure. Ob taki nesreči ti tudi postane jasno, da moraš uživati vsako sekundo, ki ti je dana.
Želela sva predvsem simbolične fotografije, zato sva se odločila, da portretiranje izvedeva v polni smučarski opremi in tik po zadnji operaciji. Povsem so vidni tudi šivi in otekline od same operacije, ki simboliko še dodatno povečajo.

S Špelo sva Toronto dodobra prečesala že pred skordaj dvema letoma, ko sva bila nazadnje tam (Toronto streets in Toronto streets – part II). Takrat smo prvič na ogled mesta odšli kar z avtom in iz njega sem tudi fotografiral. Tudi tokrat smo prvič šli kar z avtom. Po prvem občutku se kaj dosti ni spremenilo. Prav zanimivo je bilo gledati meni znane zgradbe, imena cest, kioske… Počutil sem se kar bolj domače, kot pa ob prvem obisku. Najprej smo se odpravili v strogo mestno jedro, ki pa je bilo žal zaradi dokaj nizkih temperatur kar se tiče ljudi na pločnikih precej prazno. Podobno kot pred dvema letoma, sem tudi tokrat fotografiral kar z avtomobila, le da je tokrat bilo potrebno fotografirati skozi steklo, saj bi bilo verjetno precej neprijetno sedeti na 0 stopnij celzija, če bi bilo okno ves čas odprto. :) Vprašal sem ali bi se morda lahko ustavili kje v kakšni trgovini v stilu H&M, saj bi si rad nabavil sončna očala za Kubo (Ray Ban sončna očala sem raje pustil doma, da jih ne bi izgubil, popraskal, ali da na Kubi ne bi čudežno izginile:). Marko je hitro dal idejo, da gremo v trgovino od svakinje. Trgovina je do zadnjega kotička zapolnjena z raznimi stvarmi: igračami, miselnimi igrami, raznimi pripomočki,… Omenjena trgovina je tudi kar znana, saj so v njej posneli sceno filma Good Will Hunting, kjer Will in Skylar poskušata sončna očala. Sicer pa tja zahajajo tudi znane osebnosti iz showbiznis scene po razne modne dodatke, pripomočke, sončna očala,… Po izboru sončnih očal (kateri model sem izbral, boste videli iz ene izmed prihajajočih objav s Kube:), smo se odpravili naprej. Ker smo se že kar nekaj časa vozili po Torontu, me je zgrabila tista ta prava štajerska žeja :). Marko je tudi za to vedel hitro rešitev (nenazadnje je tudi on Slovenec) in že smo bili na poti proti Cadillac baru. Notranjost bara je zelo zanimiva, saj so dele starih Cadillacov uporabili kot elemente interierja. Po super pivu in ananasovem soku za Špelo smo počasi imeli dovolj od mesta in se v zgodnji fazi sončnega zahoda odpravili domov.