gregorjev foto blog » Razno

Prašum: AV kompozicija za zvok in sliko

Gregor — Sun, 16 May 2010 18:41:42 +0000

V času od 10.5. do 14.5. sem se udeležil multimedijske delavnice Prašum: AV kompozicija za zvok in sliko. Delavnico sta vodila glasbeni ustvarjalec Cameron Bobro in fotograf mag. Luka Dekleva. Zaradi precej splošnega opisa delavnice na spletni strani na začetku sploh nisem imel ideje, kaj pričakovati od nje, zato sem okleval, ali se je naj sploh udeležim. K sreči sem izbral pravo odločitev, saj sem že prvi dan ugotovil, da se bom na delavnici naučil marsikaj novega. Cameron je odličen glasbenik, glasbeni teoretik, skladatelj,… skratka vse mogoče kar se tiče glasbe in še kaj več. Luka, diplomirani fotograf, pa ima ogromno znanja kar se tiče fotografije, gibljive slike in ustvarjanja glasbe z eksperimentalnimi inštrumenti. Glede na to, da me zadnje čase vse bolj zanima film oz. video, sta njuno znanje in izkušnje bila več kot dobrodošla. Tako smo obdelali vse od osnov glasbene teorije, do glasbe v filmih, eksperimentalne glasbe, začetkih fotografije in filma, teorije kritike, tehnik fotografije, pa vse do raznih fotografskih in glasbenih ustvarjalcev. Najbolj zanimiv del je bil ustvarjanje z audio vizualnim eksperimentalnim inštrumetom. Gre v bistvu za nekakšen elektronski glasbenih inštrument oz. sistem, ki je v našem primeru vključeval računalnik, midi kontroler, filtre, kamero in televizijo. Omenjeni elementi so povezani v nestabilni sistem. Inštrument dela na principu šuma, ki ga s pomočjo računalniškega programa, midi kontrolerja ter filtov omejimo in spremenimo toliko, da dobimo uporaben zvok oz. celo glasbo. V spremljavi s še kakšnin elektronskim inštrumentom lahko postane zadeva precej zanimiva in poslušljiva.
V sledečem videu je možno videti mojo malenkost igrati na omenjen eksperimentalni inštrument. V ozadju je še glasba sintisajzerja, ki ga je igrala Mihaela.
Zraven pa še izsek iz glasbenega ustvarjanja kot mp3 datoteka - Glasbeni eksperiment.

Pa naj še kdo reče, da nimam posluha… :)

p.s.: Cameron in Luka: še enkrat hvala za vso znanje in izkušnje.

Moja dogodivščina s prenosnim računalnikom

Gregor — Wed, 31 Mar 2010 20:01:24 +0000

Preko twitterja sem zasledil, da Jan Ferme, takorekoč blogerski kolega, prireja nagradno igro. Ker sem eden izmed tistih, ki nikoli nimajo sreče, sem že skoraj zamahnil z roko: “Spet ena butasta nagradna igra”. Vseeno pa me je nekaj prepričalo v branje celotne objave. Za sodelovanje na nagradni igri je namreč potrebno napisati objavo oz zgodbo z naslovom: Moja dogodivščina s prenosnim računalnikom, nagrada pa je solidna kamera Toshiba Camileo S20. Ugotovil sem, da imam v rokavu morda aduta, saj se je moja dogodivščina s prenosnim računalnikom začela že pri nakupu in je polna vzponov in padcev. :)
Sem otrok digitalne dobe, zato mi računalnik že od nekdaj ni preveč tuja zadeva, čeprav včasih kaj dela po svoje in ga je potrebno z več ali malo manj truda spet spraviti na pravi tir. Prvi računalnik sem dobil nekje v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole, torej nekje leta 1995. Seveda je bil to namizni računalnik s specifikacijami, ki so danes večinoma boljše v marsikaterem mobilnem telefonu. :) Vseeno pa je služil svojemu namenu – a le do takrat, ko je mi je uspelo sesut operacijski sistem – Windowse. Seveda sem imel takrat premalo znanja za ponovno vzpostavitev, zato je računalnik tu in tam romal tudi na servis. Kmalu pa sem obvladal tudi to zadevo in tako sem postal gospodar nad računalnikom jaz. :) Žal ali pa k sreči (odvisno ali gledaš iz finančnega ali stališča uporabniške izkušnje) pa je razvoj digitalne tehnologije tako hiter, da je potrebno računalnik oz. vsaj določene komponente zamenjati vsake toliko časa. In tako se je pri meni zamenjalo tudi kar nekaj računalnikov. Čas je hitro mineval in po vpisu na faks pa sem ugotovil, da bi bilo super, če bi si omislil prenosni računalnik, saj je potrebno velikokrat kakšne zadeve urediti na poti oz. je delo z njim lažje. Omislil sem si solidno znamko prenosnika in ga kupil pri eni izmed spletnih trgovin. Računalnik je delal brez problema in še vedno, le da je menjal lastnika.
Ker pa sem se v zadnjem času vse več ukvarjal s fotografijo, sem iskal nekoliko bolj zmogljiv računalnik. Vedel sem tudi, da mora biti prenosnik, saj se velikokrat zgodi, da je potrebno fotografije na sami lokaciji pretočiti s fotoaparata in jih ovrednotiti, hkrati pa je prenosnik tudi bolj priročen in “fancy”. :) In tako se je pričela “študija” kaj nabaviti. Da pa lahko opišem oz. orišem celotno zgodbo, moram skočiti v preteklost in sicer nekje okrog leta 1998.
Takrat trinajstletnemu otroku – meni, je šolska ekskurzija v mestno umetnostno galerijo vsekakor predstavljala mučno izkušnjo, saj se po mojem mnenju tisti čut za kulturo in umetnost izoblikuje komaj kasneje, ko se izoblikuje tudi človek, pred tem pa mu vse slike, vsi kipi,… predstavljajo le neuporabno šaro, čas, ki pa je potreben za ogled galerije pa bi bil bolj koristen za nogomet ali igranje iger na računalniku. Prav zaradi omenjenega dejstva sem bil ob obisku umetnostne galerije prijetno presenečen, ko sem namesto slik, ki negibno visijo na stenah in kipov, ki v dinamični pozi čakajo že desetletja, opazil nekaj računalnikov. Učiteljico sem hitro vprašal, ali smo sploh prišli v galerijo. Ta je pritrdila in povedala, da gre za multimedijsko razstavo. Kot otroku, se mi takrat še sanjalo ni, da je umetnost lahko tudi nekaj kaj narediš z računalnikom. Ko sem pristopil nekoliko bliže, sem ugotovil, da ne gre za klasične računalnike, ampak so namesto njih bili Apple računalniki. Za njih sem že sicer slišal, vendar nobenega še nisem videl v živo. Takrat mi je bilo popolnoma fascinantno, kako je Applu uspelo računalnik združiti z monitorjem, izgled oz. dizajn pa je bil za tiste čase precej revolucionaren in napreden. Zelo zanimivo je bilo tudi opazovati vso strojno opremo skozi nekoliko prosojno, rahlo obarvano plastiko na stranicah računalnika. Kasneje sem ugotovil, da sem imel čast spoznati Applov računalnik iMac G3. In očitno je bila ravno ta izkušnja kriva, da je želja po Apple računalniku, kot seme padla na rodovitna tla. Za “vzkalitev” semena pa je bilo potrebno počakati naslednjih enajst let. In tako se časovno spet vračamo v skorajšnjo sedanjost in sicer september 2009.
Kot sem že omenil, sem iskal zmogljiv prenosnik. Prečesal sem skorajda vse spletne trgovine in naredil vse potrebne raziskave, a žal nisem našel pravega modela. Nekje v podzavesti pa je omenjeno seme počasi vzkakilo in mi podalo idejo: “Zakaj pa ne Apple Macbook Pro?”

Uradna fotografija Apple Macbook Pro-ja.

Že od nekdaj Apple računalniki slovijo po svojem odličnem dizajnu, odlični izbiri komponent, odličnem in hitrem operacijskem sistemu brez virusov. Glede na to, da sem imel “našaparanega” dovolj denarja za želeni model, je odločitev že padla – prenosnik Apple Macbook Pro. In tako sem preveril trgovine in njihove ponudbe. Žal pa je Slovenija kot tržišče do Apple računalnikov precej “mačehovska” in so ponudbe večinoma cenovno precej višje od drugih sosednjih držav. Prav zaradi tega sem naletel na Apple trgovino iz sosednje Avstrije. Na mojo srečo so ravnokar imeli akcijo “Verschrottungspraemie”, kar je enostavno pomenilo, da si dobil 100 eur popusta pri nakupu, če si v zameno prinesel svoj star računalnik. K sreči je pri hiši bil doma ravno še en star in nedelujoč računalnik. In tako sem pisal trgovini glede nakupa Macbook Pro-ja. Prijazni trgovci so mi hitro odgovorili in mi posredovali vse informacije kar se tiče končne cene in dobavnega roka. Zgleda, da je v tej trgovini tudi precej slovenskih obiskov, saj ponujajo tudi računalnike s slovensko tipkovnico. Z vsemi informacijami in že rahlo evforičen glede novega računalnika sem naročil želenega Macbooka – seveda s slovensko tipkovnico. In tako sta se začela najdaljša dva tedna v mojem življenju. :) Prav težko je normalno funkcionirati, če nekaj ves čas pričakuješ. K sreči so se držali termina dobave in nekje po dveh tednih sem prejel klic, da je prenosnik le prišel. In tako sem se odpeljal proti 70 kilometrov oddaljenem Gradcu. V trgovini sem prevzel tipično Applovsko zapakiran prenosnik in se odpeljal proti domu. Doma, srečen kot mali otrok, sem hitel z odpiranjem škatle. Ko sem v roke vzel aluminijasto ohišje prenosnika in “začutil” minimalističen dizajn, je srce kar malo hitreje zabilo. Macbook sem počasi odprl in se ponovno čudil odličnemu dizajnu. Če kdo zna delati lepe prenosnike, potem je to Apple. Zmotila me je le ena malenkost: tipkovnica nekak ni imela šumnikov in vseh potrebnih znakov, ki so v večini primerov na slovenskih tipkovnicah. Tako sem najprej “konzultacije” poiskal pri kolegu Urošu, ki je strogi zagovornik in aktivni uporabnik Apple računalnikov. :) Le ta je mojo domnevo potrdil – naročili in prodali so mi Macbook z napačno tipkovnico.

Prvi Macbook Pro z napačno tipkovnico (fotkano z mobitelom, zato malce slabša kvaliteta).

Z občutki jeze in razočaranja sem hitro napisal e-mail trgovini, kjer sem Macbooka kupil. Ne vem, ali samo jaz nimam takšne sreče ali se drugim podobno dogaja, namreč, odgovora ni bilo. Tako sem jih kar poklical in se v “strogi” Nemščini pogovoril. Povedali so, da se dogovarjajo z Applom in da bo treba počakat. S trgovci sem se dogovoril, da me obveščajo, kaj se bodo dogovorili z Applom, a po kar nekaj čakanja spet ni bilo odgovora. Spet je bil potreben klic, tokrat v še “strožji” Nemščini in z bolj resnim glasom. K sreči so mi zagotovili, da bom dobil drugi Macbook in tokrat zagotovo s pravo tipkovnico. Vse lepo in prav, ampak to je pomenilo spet čakanje več kot dva tedna in ponovno, tokrat brezpotrebno, vožnjo do Gradca. Po slabih dveh tednih mučnega čakanja sem končno prejel e-mail, da je Macbook s slovensko tipkovnico le prispel. Na moje presenečenje pa so zapisali, da lahko prenosnik pošljejo po pošti. Ko ga prejmem, naj ga preverim in jim nato tistega z napačno tipkovnico pošljem nazaj. Hkrati pa so še napisali, da mi bodo povrnili stroške pošiljanja. Ob tem e-mailu je bilo po štirih tednih čakanja, spet končno nekaj pozitivnega. In tako se je, kot so obljubili, po nekaj dnevih pred vrati naslikal poštar z večjim paketom. Tokratno odpiranje škatle je bilo polno mešanih občutkov, saj sem nekje v podzavesti čutil strah, da bo s tem Macbookom tudi kaj narobe. Ko sem ga počasi odprl sem videl vse prečudovite šumnike: ščž in celo ć in đ, ki sta v Slovenščini precej malo uporabljena. :) Ko sem ga vključil, sem ugotovil, da tudi brezhibno deluje. Če sem bil, ko sem v trgovini prevzel prvega Macbooka, srečen kot otrok, sem bil sedaj srečen kot dojenček. :)

Pravi in napačni Macbook Pro. :)

Za povrnitev stroškov pošiljanja napačnega prenosnika nazaj v Avstrijo je bilo potrebno poslati spet nekaj “resnih” e-mailov in ponovno počakati kar nekaj časa, vendar na koncu sem le imel na računu ustrezno vsoto. Hitrost in ažurnost dopisovanja, ko je nakup že opravljen, očitno ni njihova vrlina. :) Na koncu sem prejel še bolj ali manj simpatično opravičilo za vse nevšečnosti. Zapisali pa so tudi, da me ob naslednjem obisku trgovine čaka še darilni bon, ki ga lahko izkoristim. Všečna gesta, ki pa mojega “dragocenega” časa in “skurjenih” živcev ne bo vrnila. ;) Ob vsem tem se poraja tudi vprašanje, ali je pri nakupu sploh smiselno gledati zgolj na ceno izdelka? Morda bi v Sloveniji dobil enak prenosnik brez komplikacij, v enem dnevu, le cena bi bila nekoliko višja. Vendar je od vsakega posameznika odvisno, kaj mu je več vredno. Meni osebno je takrat bil več vreden denar, trenutno pa bi ob podobnem nakupu razmislil še enkrat.
Če sedaj odmislim vse nevšečnosti, ki sem jih imel pri nabavi Macbook Pro-ja, sem sedaj popolnoma zadovoljen uporabnik Apple prenosnika in verjamem, da bo mi dobro služil še kar nekaj časa.

In prav zaradi tega ne morem, da ne bi zaključil z znanim reklom v Nemščini: “Ende gut, alles gut!” oz. po slovensko: “Konec dober, vse dobro!”

Division – making of

Gregor — Sat, 08 Dec 2007 17:00:41 +0000

O fotkanju z bendom Division sem že nekaj pisal v objavi Delovni vikend , zato bom tokrat krajši in dodajam samo filmček s photoshootinga. Ponovno hvala Špeli, da je kljub asistiranju uspela snemati. Montaža je spet moja. Upam, da vam bo všeč. Enjoy.

Miklavž na pohodu

Gregor — Tue, 04 Dec 2007 10:00:51 +0000

Pri nas je hodil že dan prej. Dokaz:

Blogerski kostanjev piknik

Gregor — Mon, 15 Oct 2007 16:24:40 +0000

Da ne bo kdo mislil, da kot organizator oz. bolje rečeno soorganizator (zraven Denisa ) Velikega blogerskega kostanjevega piknika ne bom napisal niti ene objave po samem pikniku. Namemona sem čakal, da so na dan pricurljale prve reportaže/objave. Želim namreč narediti en tak rezime celotnega piknika.
Torej, v osnovi je ideja o pikniku oz. vsaj druženju (foto) blogerjev padla že lani, ko sva skupaj z Olkijem ugotavljala, da bi se lahko dobili in kaj pofotkali ter kako rekli. Kasneje je celotna zadeva malce utihnila in postala spet glasna to poletje. Tako sva se skupaj z Denisom odločila, da temu “čakanju” narediva konec in sva celotno zadevo organizirala. Denis je svoj dizajnerski talent sproščal nad bannerji, ki so služili za promocijo piknika, jaz pa sem se posvetil administrativnim zadevam. Spvra je kazalo, da ne bo veliko udeležencev, kasneje pa se je številka le ustavila pri 12. Vem, da bi nas lahko bilo več, vendar za prvič se mi zdi že kar lepa številka.
Na začetku sem že omenjal, da reportaže ne mislim delat, zato samo imena vseh udeležencev s povezavami do njihovih blogov: Denis, Ela, Matjaž Merčnik, Tadeja, Matjaž Očko , Mateja, Peter Bern ik , Uroš Uršej aka Lucifix, Uroš Gruber, Tanja, Špela in moja malenkost.
Večina izmed njih je tudi napisala kako reportažo na to temo, zato vabljeni, da si jih ogledate.
Udeležencem, upam, da je bil piknik všeč in da ni bilo kakšnih zamer. Z Denisom pa sva se že odločila, da tale piknik ne bo zadnji, zato se vidimo naslednje leto v še večjem številu.

Ne morem si pomagat: fotografija s slapa Šumik:

Veliki blogerski kostanjev piknik 2007 – deadline

Gregor — Wed, 10 Oct 2007 20:52:34 +0000

Torej danes je deadline za prijavo na veliki blogerski kostanjev piknkik 2007. S tem je mišljeno, da bi se vsi, ki še niste prepričani, če boste prišli ali ne, prihod potrdili ali pa odpovedali (upam, da ne). Hkrati pa je še to zadnja možnost, da se še napišejo tisti, ki bi radi prišli, pa se v predprejšnjem postu niso napisali. Prijave so mi zgolj v pomoč pri nabavi mošta (če vas bo napisanih 10, prišlo pa vas bo 5, bo treba vseeno ves mošt popit:) Kolikor trenutno zgleda bo nas 10+. Škoda, da veliko ljudi ne more.

Tako upam, da se vas bo še kaj napisalo, drugače pa se z ostalimi itaq vidimo v soboto.

Za tiste, ki še kolebate, če bi prišli ali ne, dodajam eno fotko posneto na Šumiku pred dvema letoma na podoben datum:

Staro budalo novi izgled

Gregor — Fri, 05 Oct 2007 14:43:11 +0000

V postu o prvem rojstnem dnevu mojega bloga sem zapisal, da bo moj blog počasi zaključil s puberteto in bo odrastel. In prav to se je sedaj zgodilo. V ozadju ni več Blogger , vendar ga poganja zmogljiv WordPress . Dobil je tudi povsem novo podobo – lepšo, modernejšo in bolj funkcionalno. Naslov pa pove vse – avtor še bom vedno jaz in to pomeni, da se glede objav ne bo spremenilo nič, razen to, da se bom trudil, da bodo še boljše.

Upam, da boš ostal še naprej zvest bralec mojega bloga.

Pc ali Mac: odločitev je padla

Gregor — Mon, 17 Sep 2007 19:29:00 +0000

Po preudarnem razmisleku sem le prišel do zaključka in zadevo tudi nabavil. Pa da ne bom zavlačeval, bom hitro napisal, da sem nabavil klasičen pc laptop. Preden me skur… pa še napišem dobre/slabe lastnosti enega in drugega sistema kakor jih vidim jaz. Mogoče še olajšam nakup komu drugemu.Macbook

-dobre lastnosti:

odličen dizajn
dobre komponente in njihova kombinacija
Mac OS
ni virusov

- slabe lastnosti:

visoka cena
večina strokovnih programov je napisanih za Windows (izvzemam design, web-development, photo)
pomanjkanje kvalitetnih servisov

Pc:- dobre lastnosti:

relativno nizka cena
večja ponudba
servis
ni navajanja na nov OS

- slabe lastnosti:

opreacijski sistem Windows
nestabilnost
vprašljive komponente pri xy proizvajalcih

V postu Apple ali Pc sem že ugotavljal moj problem v zvezi s faksom in s tem povezanimi programi. Če bi želel imeti Macbook-a, bi nujno potreboval tudi Windowse, kar za moje pojme ne bi bil več Mac. Problematična je tudi grafična kartica pri Macbooku, ki je integrirana in še ta ena izmed najbolj osnovnih, kar bi lahko povzročalo težave programom, ki jih uporabljam (CAE/CAD). V bistvu je bil povod za nakup Macbooka reklama Comtrona, v katerem je bil Macbook z odličnimi karakteristikami. Cenovno je bil kar ugoden (celo ugodnejši od M-store), zato sem se tudi tako ogrel. Edini problem je predstavljal le pekač, ki je bil ComboDrive in ne SuperDrive. Zato sem v Comtronu vprašal, če se lahko pozanimajo, ali je možno, da bi mi na servisu menjali CD z SD-jem. Dan kasneje sem trgovino tudi obiskal, da bi dobil par impresij o Macbooku. Ko sem prodjalca povprašal, če so morda že dobili informacije glede optične enote, me je malodane nadrl, češ da sej to ne morejo tako hitro vedet. Minila me je volja in zapustil sem trgovino. Nato me je dan kasneje le poklical “prijazen” prodajalec s trgovine in mi povedal, da so se zmotili pri opisu Macbooka in da je namesto combodrive-a notri superdrive. Spva je to pričaralo nasmešek na mojih ustih, a me je sekundo za tem “prijazen” prodajalec vrgel na realna tla, da so se zmotili tudi pri ceni. Nova cena pa naj bi bila cca. 1390€. Jeah right, sem si rekel. Prijazno sem se zahvalil in si rekel: Shittron, nikoli več. No in tako sem ugotovil, da Macbook za takšno “lepo” ceno ne bo za dobit. Setup, ki sem si ga jaz želel bi me stal cca. 1400€, kar je bilo nad mojim budgetom. Dokončna odločitev pa je padla, ko sem pisal mail enemu profesorju s faksa, ker je med enimi predavanji nekaj omenjal, da si je nabavi mac-a. Povedal je, da so Windowsi delali bolj slabo. Programi, ki jih je potreboval so nekateri delali ok, nekateri pa ne. Tako je šel nazaj na pc laptop.
In tako sem pristal nazaj na PC-ju in mi ni žal, saj je bila tole trenutno edina pametna izbira. Tudi cenovno se mi je zelo izplačala (cca. 500€ ceneje in boljši setup). Kakor kaže tudi v prihodnjosti ne bo prehoda na Mac z moje strani, razen, če se prepišem na kak drug faks. :)p.s.: Se mi pa zdi, da je na Slo-sceni zadnje čase prava evforija glede Mac-ov. Fotografi jih kupijejo, ko da bi jih kdo zastonj delil. Ali gre samo za tisto slovensko faušijo (beri to kaj ma sosed morem imeti tudi jaz) ali pa je potreba le tako nujna, pa ve sam bog.

Pa lep pozdrav!

Apple ali PC

Gregor — Fri, 07 Sep 2007 14:27:00 +0000

Že kar dolgo se obiram, da bi si nabavil prenosnika, ker se enostavno velikokrat zgodi, da ga nujno potrebujem – ali faks, ali foto ali pa kaj druga. Tukaj pa se sedaj postavi vprašanje: Apple ali PC. Vsaka izbira ima svoje prednosti in svoje slabosti. To je pri vsaki stvari tako in mi je čist jasno. Kaj dost o Applih nimam pojma, ker se enostavno nisem z njimi ukvarjal. Tisti, ki ga imajo, ga v večini hvalijo. Upam, da ni to tista hvala, ki je ponavadi pri fotoaparatih, ko se človeku zdi, da ga je Canon, Nikon,… kupil kot reklamni pano.
Osebno sem na takem faksu (strojni), da brez Windowsov žal ne morem živeti. Autocad, Solidworks, Catia, ProEngineer,… to so programi, ki na mojem pc-ju laufajo vsak dan. Vem, da tile novejši mac-i lahko laufajo tudi winse. Zanima pa me, kako dobro? Torej, če bi primerjali po karakteristikah enakovreden pc z mac-om.
Torej izbira bi bila med med Apple macbook (13,3″) ali pa kak 15,4″ PC. Cenovno je Apple verjetno malce višje, vendar take razlike spet ni in to ni ovira pri nakupu.
Verjetno me je še najbolj zrajcala reklama, ki sem jo dobil danes po pošti:
Apple Macbook:
Procesor: Intel Core 2 Duo 2,16GHz, 667MHz, 4MB
Zaslon: 13,3″ 1280×800 točk
Pomnilnik: 1024MB DDR2 RAM
Grafika: Intel Graphics Media Accelerator 950
Trdi disk: 120Gb, SATA, 5400RPM
Optika: ComboDrive DVD-ROM/CD-RW
AirPort Extreme Wi-Fi 802.11g/B, GigaBit LAN, BluetoothVse skupaj za 1059€.

Škoda, da nima namesto ComboDrive Super Drive. Je komu znano, če se da menjat?

Vesel bi bil vsakega komentarja, mnenja in linkov.

Nakup knjig – mini skupinc

Gregor — Thu, 14 Dec 2006 09:15:00 +0000

Z Matiasom sva se nekaj pogovarjala, da bi kupila nekaj knjig z Amazona, ker jih pri nas enostavno ni za dobit. Da bi stroške poštnine čim bolj zmanjšali pa se mi zdi smiselna ideja, da bi tisti, ki bi želeli kakšne knjige z Amazona se tukaj javili in bi naredili kak mini skupinc. Aja, pa še en problem obstaja. Za plačilo je nujno potrebna ena izmed naslednjih možnosti, katere Matias, ne jaz nimava, zato pa upam, da ima kdo izmed vas, ki bo tudi hotel kake knjige.

Še spisek plačilnih metod:Amazon.com accepts American Express, Diners Club, Discover, JCB, MasterCard, Eurocard, Visa, Visa Check Cards, Amazon.com gift certificates, payment directly from your bank account, and checks, money orders, or cashier’s checks denominated in U.S. dollars and drawn on a U.S. bank. Additionally, we accept Borders Gift Cards and Waldenbooks Gift Cards as payment for qualifying orders.

Če koga torej zanima, da bi si nabavil kakšne dobre knjige, naj malo pogleda po Amazonu in sporoči.