Kot obljubljeno, po objavi Novemu potovanju naproti, se tokrat že posvečam Kanadi oz. natančneje  Torontu. Zakaj naslov Here we go again? Preprosto zato, ker sva s Špelo Kanado oz. njene sorodnike obiskala že pred slabima dvema letoma.
Po najinem letu in toplem sprejemu v Torontu, smo se naslednji dan odpeljali proti centru mesta v “kavarno” Second Cup, saj je bil Marko tukaj s kupcem dogovorjen za prodajo ene izmed svojih kitar. Čeprav marsikdo ob besedi Kanada in zima pomisli na zelo nizke temperature in metre snega, je na omenjen januarski dan sijalo sonce brez oblaka, temperature so bile povsem sprejemljive, okolica pa je bila brez snežne odeje. Morda je prav to bilo krivo, da so bili pred kavarno mize in stoli, kjer so na dnevno dozo kofeina, nikotina in debate prihajali “lokalci”. Po njihovem načinu obnašanja se je videlo, da verjetno sem hodijo precej redno. K sreči smo v kavarni sedeli čisto pri oknu, kupec kitare pa je tudi nekoliko zamujal, zato sem po nekaj časa opazovanja pričel fotografirati karizmatičnega gospoda – “lokalca”, ki je pred kavarno debatiral že ob našem prihodu. Rahlo zatemnjeno okno kavarne mi je dajalo ustrezno krinko, da nisem bil opažen, saj je ostati neopažen po mojem mnenju eden izmed ključnih elementov za dobro “street” fotografijo. Prav zanimivo je bilo opazovati in fotografirati, kako je gospod reševal križanko, kadil cigareto in intenzivno debatiral z drugimi “lokalci”.