Od zadnje objave je minilo kar nekaj časa. Upam, da zaradi tega nisem izgubil rednih bralcev. Prenehanje delovanja ZSFB pa tudi kaže na to, da bo obisk blogov, ki so bili nanj prijavljeni, manjši. ZFSB je z malce zamenjave “vodilnih” ljudi, spet na starih tirih. Po drugi strani pa so socialne mreže, kot npr. Facebook in Twitter ter podobne prinesle nešteto možnosti za samopromocijo. Je pa res, da določeni osebki na omenjenih mrežah že malce pretiravajo glede samopromocije, tako njihovi bolj ali manj uspešni poskusi uspešno nakazujejo na njihovo narcisoidnost. Pa da ne bom spet predolgo moraliziral in filozofiral, se raje kar takoj posvetim temi oz. osebi tokratne objave.
Z Jurijem Pivko oz. po domače kar Juretom sva se prvič srečala skozi fotografijo. Takrat se spomnim, sva se dobila v čajnici in kavarni Čajek. Debatirala sva o tem in onem, največ pa seveda o fotografiji. Jure je totalni “multipraktik”, saj je izdal že kar nekaj fotomonografij, ukvarja pa se tudi s poezijo. Tako mi je že kar na prvo srečanje prinesel svojo fotomonografijo – Maribor. Popolnoma je predan naravi, tako se v večini posveča krajinski fotografiji. Ker pa sem tudi sam začel s tem področjem in mi je še vedno v veselje, sva skupaj naredila eno krajšo foto-turo. Jure me je pred nekaj časa tudi prosil, da bi naredil nekaj portretov njega, njegove žene in še takrat nerojene Ele. Fotografije, ki so takrat nastale, sem objavil tudi na blogu v objavi Suzana, Jure in sladko pričakovanje. Tokrat pa me je Jure prosil za nekaj klasičnih portretov. Odločila sva se, da jih posnameva tam, kjer sva se tudi prvič srečala in sicer v kavarni in čajnici Čajek.

Deli in uživaj:
  • email
  • Facebook
  • Twitter
  • Digg
  • del.icio.us
  • StumbleUpon
  • Tumblr
  • Google Bookmarks