New york, New York: 2. dan
Mesto kot je New York zna biti precej utrujajoče, sploh če si ga ogleduješ kot turist. Najboljše prevozno sredstvo je kar “peš-honda”, saj na tak način lahko vidiš (in posledično tudi fototografiraš) maksimalno. Taxi v New Yorku je “no-way” sploh med tednom, saj boste za 1km dolgo pot potrebovali enu uro. Podzemna je dobra za hitre spremembe lokacije, vendar vmesnega dela žal ne vidite (vidite samo smrdeče stene podzemne). Torej, kaj želim povedati je to, da so nas bolele noge zelo močno, ko smo v večernih urah prišli nazaj na Time Sqare, kjer smo se z glavnega avtobusnega terminala odpeljali nazaj “domov” v New Jersey. Zelo utrujeni smo popadali v postelje in že smo spali. Naslednji dan smo se prebudili v sončen in za jutro že zelo vroč dan. Skočili smo na bus in že spet smo bili na poti proti Manhattanu. Po nekje 30-45min. vožnje smo že bili v glavnem avtobusnem terminalu na Manhattanu.
Iz avtobusa do glavnega terminala prideš skozi mnoge tunele tekočih stopnic.
Delavci Manhattana na pavzi – nezauplljivi pogledi.
Tega temnopoltega pa si predstavljam v kakem Hollywoodskem filmu… ;)
Yellow cab – taksi, taksi in še enkrat taksi
Pogled proti Empire State Buildingu.
Tudi to je del New Yorka – brezdomci.
Na glavni pošti v Manhattanu. Zgleda precej velika, vendar ima odprto samo eno okence. Predstavljajte si kolono. Kartice smo nato pisali iz Lake Placida…
Starka. Bolj kot smo šli na vzhod, bolj se nam je zdelo, da prehajamo v četrt, kjer živijo samo starejši ljudje.
Obisk McDonaldsa to potrdi. Čudni so WC-ji v McDonaldsu. Imajo samo enega in še ta je zaklenjen (za ključ je treba stopiti do blagajne). Če je nuja, zna bit prepozno, zato imejte raje zraven kakšen rezervne spodnje hlače… :)
Vem, da ni vljudo fotografirati ljudi pri jedi. Vendar tale starejša gospa je prišla v McDonalds očitno z volčjo lakoto. Prav tako je “zmazala” tudi ta fishmac. Tri ugrizi in že ga ni bilo več. :)
Jap, tukaj so doma starejši ljudje.
Back on streets. Srečamo nekega Frika. Kaj predstavlja ne vem. Jih pa je sicer v NY kar veliko. Počasi smo prehajali proti severu in proti Empire State Buildingu, nakar je udarila nenadna nevihta. Lilo je kot iz škafa, malce je celo grmelo. Precej lačni smo se “skrili” v restavracijo Subway, kjer smo nekaj pojedli. Razmišljali smo ali se sploh splača iti na Empire State Building. Odločili smo se, da bomo vseeno šli, saj ne bomo v NY spet čez dva tedna. Ko smo prišli na vrh stavbe, pa nas varnostniki niso spustili ven, saj je nevihta še vedno divjala, čeprav močno manj. Očitno jih je bilo strah, da bi koga zadela strela. Po nekje 15 min. čakanju so le odklenili vrata in smeli smo na ploščad. Odločitev, da vseeno gremo na Empire State Building se je izkazala kot pravilno, saj se je pred nami odprla čudovita panorama na večerni NY tik po nevihti.
Pogled proti jugu Manhattana.
Pa še detajl stavb.
Spet taksiji.
In pa pogled proti severozahodu.
Po nekje 15 min. fotografiranja sem jaz imel dovolj materiala in odločili smo se, da gremo spet na trdna tla. Veliko cest ima kar na sredi neke vrse dimnike. Čudno, da te zadeve še stojijo ob takšnem kaotičnem prometu.
Pogled na zelo zanimivo stavbo (Chrysler building). Torej, zakaj zanimivo. v štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil v NY hud boj, kdo bo imel najvišjo stavbo. V istem času sta se gradila dva nebotičnika. Vsaka stran je na vsak način želela najvišji nebotičnik. Projektanti te zgradbe so povedali da bo velika xx metrov. Drugi projektanti pa so sprojektirali nebotičnik nekaj deset metrov višje. Projektanti prve stavbe imeli skritega aduta – konico, veliko nekaj več kot 50m, ki so jo skrivali znotraj stavbe. Skoraj na koncu del, ko je že druga stavba stala, so jo potisnili navzven in tako je Chrysler building z 319m postala najvišja stavba na svetu. Svojo čast je branila 11 mesecev, nakar jo je prehitel Empire State Building. Po porušitvi dvojčkov leta 2001 je spet zasedla drugo mesto. Ostaja pa še vedno na prvem mestu med opečnatimi stavbami.
Spet žalosten pogled.
In pa svetoča ulična prodaja največjih dizajnerskih izdelkov.
Zanimanja je očitno kar nekaj.
Kot vidite, se da New York “obdelati” tudi v dveh dneh. Žal pa je za normalni obisk, kaj šele za resno fotografiranje, bistveno premalo časa. Zato vsakemu, ki bo potoval v NY svetujem, da si vzame vsaj 4 dni, saj bo imel res polne roke dela. Če bi lahko še enkrat odločal kako dolgo bi ostal v NY, bi ostal vsaj teden dni. Škoda, da ni bilo mogoče. Sicer pa, kot sem že napisal, NY je posebno mesto, mesto ki nikoli ne spi, mesto polno ljudi, mesto različnih kultur, mesto zanimivega dogajanja. Splača se ga videti, saj je nekaj čisto drugega, kot pa smo vajeni. Naše potovanje po Kanadi in ZDA se je tako obrnilo v drugo polovico in naslednji dan smo že bili na poti nazaj proti Kanadi. Izbrali smo le drugo pot in vmes naredili kake zanimive postanke. Tako se bom naslednjič posvetil majhnemu mestecu Lake Placid, kjer smo v nekaj dneh želeli napolniti svoje baterije…
04 Dec 2008 09:37 pm Gregor 16 comments
če povem po pravici mi te žive barve niso preveč všeč…sicer dobre fotke ampak so mi mal premočne barve …nevem no moje mnenje…tiste ko je pa cel NY gor so pa odlične…zelo všeč:) uf uf tud js upam da bom enkrat obisku NY kar je že moja kr dolgoletna želja:)
Hvala ti za komentar/kritiko.
Obdelava je res malce močna, ampak se mi zdi, da gre skupaj z mestom kot je NY. Sicer pa kak misliš da so zgledale fotke narejene z Velvio. Nekaj takega kot tole, le vinjetiranja ni bilo, pa mogoče manj kontrastov. Sicer pa je res, da smo mi malce premlada generacija, da bi rasli z Velvio in nam je takšna obdelava malce bolj tuja…
Ko sem jaz dala črno-bele fotke New Yorka na svoj blog, me je Miro (Foto Rocker) okaral, zakaj nisem dala barvnih slik, saj je NYC tako slikovito mesto … hja, mesto res sije v vsem svojem sijaju. In tedaj sem se odločila za ČB prav zato, ker tudi ti dve barvi (ki menda sploh nista barvi?!) kažeta dve strani tega velikanskega mesta. Na eni strani imamo blišč, visoke snebotičnike, peto avenijo … na drugi pa bedo in brezdomce.
A vendar – meni so barve na tvojih fotkah zares krasne! Všeč mi je da so tako močne in intenzivne, ker kažejo to intenzivnost sveta v Velikem Jabolku!
Hehe, razdalje pa so res gromozanske, ker se ena avenija vleče nekaj kilometrov daleč … in je ni in ni konec. Še dobro, da se v vsaki ulici nekaj dogaja in ti raziskovanje tega ameriškega (na nek način posebnega) sveta še prehitro mine. Jaz sem bila prvič tam 2 tedna pa ni bilo dovolj, tako da sem šla naslednje leto še enkrat … no in potem ko sem prišla domov, sem vidla, da je to, kar sem vidla in obiskala, le delček tistega, kar je še za videt … :))
Točno to Mankica. NY ima na tisoče obrazov. Lahko je siv, lahko je črno/bel, lahko pa je zelo barvit,… Torej je vse v očeh opazovalca.
Razdalje pa so lepe ja. Že na samem Manhattanu rabiš cel dan da prideš z juga do Central parka. Potem pa pogledaš zemljevid in ugotoviš, da je Manhattan praktično najmanjši del NY. Kje je potem kaki Queens, Bronx,…
Če bi želel NY “naštudirat” bi po moje rabil nekaj let. Za normalni obisk je en tedn ok, dva tedna sta super, kaj pa je manj, pa je hudo utesnjeno… Upam, da bom imel kdaj še možnost obiskat NY. Takrat pa vsaj 2 tedna… :)
Žive barve k takšnim fotkam zelo pašejo, vsaj po mojem mnenju in ravno zaradi tega, kar so omenili že moji predhodniki. NY je zelo barvito mesto in ga je treba tako tudi prikazat. Všečne fotke in lepa reportaža ;)
Haj, 5 fotografija je posneta izpred vhoda v Tic Toc dinner restavracijo!!
Upam da si šel tja jest, ker imajo odlične zajtrke.
A si bil na poti v B&H! :):):)
Toliko različnih koltur na enem mestu. Se vidi da mesto diha 24/7, fotke in zgodba so krasne, po pravici me pa Amerika popolnoma nič ne vleče.
kreg, tudi jaz sem vedno govorila, da v ameriko pa me ne vleče preveč – namreč raje ob koncu leta pobegnem v azijo – potem pa se je ponudila priložnost za it v ameriko, pa ugodna ponudba za letalo, tako da sem se odločila in šla. in čeprav sem imela pred odhodom še nekaj pomislekov, kao joj teli američani in gor in dol … pač vse, kar sem slišala od ljudi, ki tam še niso bili pa vidla v filmih … no, pol sem prišla tja in sem bila popolnoma fascinirana nad svetom tam čez ocean. ker je bilo čisto drugače kot sem si predstavljala. mene je čist navdušilo. :) zdaj imam nekako v planih že nove poti po ZDA, je tok raznolikega za videt, da komi že čakam, da grem tja … :)
Hvala vsem za komentarje.
@Peter: Žal nisem šel v to restavracijo. Za B&H pa tudi ni bilo časa. Robo, ki sem imel namen kupiti, sem jo kupil že v Kanadi po enako ugodni ceni (oz. še ugodneje, saj je bil kanadski dolar še šibkejši)
@kreg: Kot je že napisala Mankica. Če ne greš, ne veš kako je. Ponavadi tiste stereotipe širijo ljudje, ki še tam sploh niso bili. Jaz bi se kr strinjal z Mankico. Je nekaj čisto tretjega, nekaj zelo zanimivega. Ljudje niso neprijazni, tako kot govorijo vsi, ampak jaz takšne prijaznosti še nisem doživel. V NY res ni bilo tako očitno, vendar v drugih krajih samo kapo dol. Zgodilo se je celo, da smo se zgubili in smo gledali sem in tja in se je nekdo na cesti ustavil in nas vprašal, če lahko kaj pomaga. Kr z nule. Jaz tega v Slo še nisem doživel. Pa še denarnice so ostale na svojih mestih (beri: ni izkoristil možnosti za krajo le teh;)))
Skratka, jaz bi se tja vsekakor vrnil na kak večji obisk. Življenja pa si tam nekak ne predstavljam. Je res, da je čisto drugačna mentaliteta. V mnogih pogledih tudi faljena, vsaj jaz tako mislim… Sicer pa naj oceni vsak sam.
zelo dobre fotografije.
sicer mislim da bi mi bila edina zanimiva stran NY avtomobili.
taxi z 4,6l V8 mašino,pol se pa vozš in vozš…
Super reportaža. Mi je da bi kar zdaj šel na letališče in si kupil karto do NY ;)
Hvala Gašper & Boštjan.
Evo, da še jaz moj pisker pristavim, da ne boš mislil, da sem pozabil na tvoj blog ;) Malo odsotnosti od vsega tega je prav prijalo. Torej obe objavi sta vredni ogleda, predvsem si se potrudil z izborom in obdelavo, da res prikažeš dogajanje. Vedno manj prenesem suhoparno nabijanj fotk istega motiva pri nekaterih fotoblogih. Sicer pa sem tako vajen, da vedno kaj dobrega pokažeš. NY je že dolgo moja želja ampak očitno bo sedaj za kakšno leto ali dve to postavljeno malo na stranski tir. Ali pa tudi ne, kaj pa veš ;) Upam, da ta del ni zadnji!
Ja, na moj blog si pa čisto pozabil. Sem že mislil bojkotirat tvojega… Zadnji moment si napisal odrešilni komentar… :)))
NY je zakon. Idi, dok moreš. Objava ni zadnja, kar se tiče ZDA in Kanade, je pa zadnja kar se tiče NY. Žal sem bil tam samo 2 dni. Pa naslednjič več… :)
Ej, super reportaža in fotke. NY je tisto mesto, ki ti da idej za slikat ha? Tut jz se morm enkrat tja odpraut o ja.
Res lepe slikce in zgodbe ki iz njih izvirajo.
New York je res mesto tisočih obrazov. Kot je že mankica pisala, potrebuješ vsaj dober teden, da ga vsaj malo spoznaš. Če ga želiš bolj, potrebuješ vsaj tri tedne.