Niagara falls & Buffalo chicken wings
Po malce prekratkem čudovito - sončnem septemberskem tednu na morju se spet vračam domov. Upam, da ni kdo pomislil, da je fotografske odisejade po Kanadi in ZDA zaradi malce daljšega premora med objavami konec. Pa da nadaljujem
Po približno enem tednu bivanja, raziskovanja, relaksiranja in še česa, smo se skupaj s Kanadskima gostiteljima odpravili na približno enotedensko turo preko Hamiltona, Niagara Falls, Buffalo, Syracuse vse do New Yorka in kasneje preko Lake Placid-a, Montreala in Ottawe nazaj v Toronto.
Torej, kot že naslov sam pove, bo ta objava namenjena Niagarskim slapovom in mestu Buffalo oz. njihovim legendarnim piščančjim perutničkam.
Niagarski slapovi so ena taka zadeva, ko jih človek gleda po TV-ju si misli kako je vse to veliko. Dejansko je veliko, vendar še zdaleč ne tako, kot človek pričakuje. Sicer pa so slapovi zelo lepi. Delijo se na dva dela: na Kanadske slapove in na Ameriške, pri tem je treba poudariti, da so večini ljudi bolj všeč Kanadski.
Namen obiska mesta Niagara Falls je bil tudi obisk tovarne Zippo-tov, vendar so le to žal zaprli, vožnja do Bradforda v Pensilvaniji, kjer še imajo tovarno, pa je bila malce odročna zadeva.
Sicer pa kot vedno, raje več fotk in manj besed…
Na razglednih ploščadih se gnete kar nekaj ljudi.
Pogled na ameriški del slapov in ladjico, ki te popelje pod vznožje slapu. Most v ozadju povezuje Kanado in ZDA. V ozadju je že vidno obrobje mesta Buffalo (ZDA).
Pa še pogled na kanadski del. Pršočo vodo se da v jasnem vremenu videti tudi iz CN towerja v Torontu, ki je skoraj 100km oddaljen od slapov.
Srečo smo imeli, da smo si lahko slapove ogledali v miru, saj se je kasneje nad mestom Niagara Falls razgrnila nevihta. Na fotografiji je viden tudi Konica Minolta tower (vmes je zamenjal kar nekaj imen: Heritage Tower, Royal Inn Tower, Royal Center Tower, Panasonic Tower, Minolta Tower). Stolp na desni pa je Skylon tower.
Sprehod po zabaviščnem delu mesta Niagara Falls - dež.
…
Brez obiska Hard rock caffe-ja seveda ne gre. Pijemo pravi ameriški Bud.
Prihod na državno mejo. Američani kot Američani. Na meji smo morali čakati dve uri, kjer so nas po štemplanju prstov in kratkem photosessionu ter kratkem intervjuju v zvezi s sodelovanjem s teroristi in Hitlerjem le spustili v njihovo velecenjeno državo.
Če smo prej doživeli negativni šok, je sledil tokrat pozitivni. Vsi Američani so skrajno prijazni in vedno radi pomagajo, so odprti in družabni. Prihod v enega izmed bolj znanih barov (ime sem ža pozabil), kjer smo po dolgem dnevu napolnili svojo energijo z legendarnimi Buffalo chicken wings in zajetno količino piva.
Na levi strani: stena polna registrskih tablic. Vsak, ki pride v ta bar in ki ima kako tablico preveč jo odda in jo prilepijo na steno.
Po obilni večerji in s kakim promilom alkohola v krvi, smo se odpravili proti hotelu, kjer nas je pričakal čudovit sončni zahod. Na levi “naš” Buick, ki nas je prevažal okoli.
Naslednjič pa kaj o New Yorku.
11 sept. 2008 10:53 popoldne Gregor 16 comments
U ja! Dobre fotke! So me totalno navdušle, tak da bo treba it kdaj si ogledat v živo. :) lp
Malo sem ti pa fawš za tale izlet čez lužo ;)
Pri obdelavi fotografij pa si tokrat za moj okus morda rahlo pretiraval s kontrasti. Na prvih treh tudi nekam čudna modrina neba. Samo toliko, da te ne bom vedno le hvalil…
Hvala obema.
@Matjaž: Bi si želel drugačno vreme in predvsem to, da bi Niagarske slapove obiskali ob drugem času, ne pa sredi dneva, ko je svetloba čisto zanič.
Poznam to. Sam sem se ob enako nefotogeničnem času trudil narediti čimboljše dopustniške posnetke raznih “znamenitosti”.
U super, morem povedat da mi s temi slikami pričaraš lepe spomine na tiste kraje, pa čeprav so nam pojedli polno živčkov in ustvarli prave dogodivščine. Mi smo prespali v niagari na kanadskem delu nekje v 14 nadstroplju s pogledom na niagaro in elektrarno nikola tesle nad njimi. Žal pa nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno bilo je res mrzlooo(bil je oktober). No napoteni smo bili v Kanadski Barrie in garmin nas je vodil po krajši poti ki pa je bila prek amerike. Ko nas je pripeljal na most je bilo že prepozno da bi polkrožno obrnili in čeprav smo carinikom povedali da smo se zmotili in da bomo obrnili je postopek trajal tako kot pri vas nekje dobri dve uri…(prstek, slikca, zasliševanje vsakega od 15 članske ekipe…). No nekje 10 dni kasneje smo pa namerno prečkali mejo po tem mestu in čakanje je bilo malo krajše. Buffalo smo samo obšli in ravno tam nas je srečala največja snežna nevihta kar sem jih doživel. Do Clevelanda smo se vozili 40 km/h bili pa smo vezani na čas saj smo tam imeli koncert. Imajo pa američani zanimive avtoceste saj na sredini nimajo ograje ampak neke vrste luknjo oz kanal. Ob snežnem metežu nam je postalo jasno zakaj, saj je vsakih 100m bil v kanalu kakšen avto ki je zdrsnil s ceste…Ljudje so pa res super in zelo prijazni in z veseljem bi se še kdaj vrnil tja.
Sem napisal en daljši komentar mojih dogodivščin tam..pa ga nekot ni šlo poslat…kakorkoli…fotke so super in so mi pričarale zanimive trenutke iz tistih krajev….ampak niagaro si pa kr lepo navil ne…skoraj malo preveč :)
Zgleda, da so vsi komentarji “primli”, zato sem enega enakega zbrisal.
Proces na Ameriški meji je res totalno butast in že skorda meji na idiotizem. Je pa zanimivo, da je carinik, ki je delal na meji povedal, da je že bil v Sloveniji in da mu je čudovita država. Skratka, kot sem že povedal, ljudje super, le sistem ji je.. Avtoceste so res zanimive. Na poti smo srečali enega ponesrečenega tovornjaka, ki je “obtičal” v kanalu. Zgleda, da so njihove avtoceste predolge in bi s tem bila postavitev zaščitne ograje predraga. Sicer pa bi se tudi jaz z veseljem vrnil tja. Tokrat mogoče zahodna obala Kanade pa zahodna obala ZDA.
Glede fotk: Tak kot sem že napisal. Sonce je sijalo kot za stavo in je že itaq navilo kontraste. Glede obdelave pa je samo korekcija levelsov ter malo saturacije.
uf zadna fotka mi je najbl všeč:) hehe js sm ti tud kr mal fouš :)
Lepe slike. Kot vedno.
Vendar se mi zdi, da pri nekaterih slikah malo pretiravaš s saturacijo. Nekatere barve (recimo vsi odtenki rdeče, ponekod modra,…) precej preveč žarijo in sekajo…
Hvala Andrej za komentar.
Glede barv in saturacije. Verjetno si videl prejšnje objave. Odločil sem se vse street fotke obdelam na enak način. Je pa simulacija filma velvia z malo več kontrastov. Je morda res malce divja obdelava, ampak klasika se mi je zdela bedna. Res pa je, da podobna obdelava ne bi ustrezala naravi, zato sem jo tam opustil.
Sem bil tam cca 8 let nazaj. Sicer samo Kanada, ampak če bi izbiral v katero državo bi se preselil, bi bila Kanada ena izmed njih. Niagara je zanimiv, čeprav res ni tako glomazno velik slap. Me je pa presenetil pogled čisto ob robu, ko se voda zgrne čez rob. Prav vidiš tisto silo in moč.
halo slovenac. nice pictures! name of the bar in Buffalo ‘anchor bar’ the original chicken wings, a must know for those slo’s who wish to visit. we’re off this weekend for another taste there…..sucks to be you. lp
O, hello! What a surprise. I didn´t expect a comment from you. Thanks a lot for the great info. Spela and me are still working to organise and process all the photos from our great trip. I hope, you are having a great time. We are. BTW, in the meanwhile I have eaten about 5 Trojanskih “krofov” (doughnuts) and therefore it sucks to be you, not me…. (ok, a little bit) :))))
Hope to see you soon and best greetings to all overseas.
Hoj, Gregor
Spravil si me v solze! Ravnokar poslušam Sweet home Alabama in urejam naše slike z Niagare, pa sem naletela na ta tvoj blog. Takoj bi se vrnila - naše leto v ZDA - nepozabno!
Slike lepe, naših nekaj čez šesto v dveh dneh tudi, le z malo manj umetniškega pridiha. Saj veš, takšne družinske. Ko se vrneš, uživaj Ameriko še za nas!
Ja, tudi meni je bilo super. Mariskaj videl, marsikaj doživel, super družba,… pa še bi lahko našteval. Skratka nepozabno.
[...] nekaj objav z letošnjega potovanja po Kanadi in Ameriki. V zadnji objavi o potovanju sem pisal o Niagarskih slapovih in legendarnih pretuničkah iz Buffala. Danes pa namenjam prostor in čas našemu obisku enega najbolj “slavnih”, enega [...]