“Hej hej”, tako se je optimistično začel vsak e-mail, ki sem ga prejel od Tine in Uroša. Radoživ, poln volje, prav tak kot sta bila onadva ob našem prvem srečanju. Obrazložila sta mi, da želita ta dan deliti preprosto z vsemi in se tako odločila, da bosta poroko razdvojila na dva dela in sicer civilni in cerkveni del. Prvi, namenjen predvsem prijateljem je potekal v sproščenem vzdušju; drugi, cerkveni del pa le med ožjimi družinskimi člani. Tako sta imela Tina in Uroš pred seboj organizacijo dveh porok, torej vso delo povezano z realiziranjem poroke pomnoženo z dva in to v rekordno kratkem času. Kjub prenatrpanosti sredi vsega tega kaosa sta imela jasno sliko glede tega kar želita od mene, unikatne fotografije, s pristnimi čustvi! Imela sta vizijo tega, kar bi rada, saj je bila že sama poroka nekaj posebnega, tako smo se na civilnem delu preselili nekje 30-40 let v zgodovino, v življenje borcev za svobodo in mir, poslušalcev dobrega roka,… - HIPIJEV. Kot zakleto je na ta dan bilo slabo vreme. Temperatura se je povzpela na komaj 10°C, vsake toliko časa pa je tudi deževalo . Jaz v usnjeni jakni, Tina in Uroš pa samo v tankih srajčkah. Želja po odličnih fotografijah je bila večja, zato nas tudi takšno vreme ni ustavilo… In tukaj se prične moja zgodba:

Po uspešnih “hipijevskih demonstracijah” je čez teden dni bila še cerkvena poroka. Ta pa bolj v klasičnem stilu.


Sodelovanje je bilo čudovito, zato vama - Tina in Uroš še enkrat hvala.

p.s: Pa da še pojasnim, zakaj ni bilo nobene objave skoraj en mesec. Potrebno je bilo zaključit neštete izpite, mali milijon seminarskih, tisoč poročil in sto ustnih na faksu. Kot vidite zograj, pa so bili vikendi kar zapolnjeni, zato je bilo prostega časa zelo malo. Upam, da je sedaj volk sit in koza cela, čeprav ji že morda manjka kaka noga… ;)