Jap. Današnji dan je bil tak. Pa ne cel. Zjutraj si je jutro opomoglo od hude nevihe ponoči, vendar na horizontu nekje se še je vidlo bliskanje. Dan je bil sončen, topel, kasneje celo vroč – prevroč. Še sreča, da je imel naš bus klimo, v hidroelektrarni pa 10m pod gladino vode pihlja kar hladen veter. V Mariboru spet vročina. Bon kupim za Alfa – imajo restavracijo v kleti. Se najem, grem ven – veni lije kot iz škafa. Sončen, vroč dan se je spremenil v “blurry rainy day”. Sprva le malo pada, kasneje vedno bolj. Skrijem se pod nek obok. Ljudi zagrabi panika. Laufajo sem pa tja ko kure brez glave, eni brez marele, drugi z njo – vsi v neki gonji. Jaz pa mirno pod obokom. Vzamem aparat. F10, 1/10 in gremo škljoc, škljoc. Po treh urah mine “blurry rainy day”, počasi se spet pokaže sonce, jutro se ponovi. Večer miren.

Kako se je začelo.

Vsak korak muka.

Ni izhoda.

Zakaj jaz?

Zato.