In tako je šel. Mirno in tiho, a vendar s privzdvignjeno glavo. Nikoli me ni pustil na cedilu. Niti takrat, ko so moji prsti zmrzovali od mraza, niti takrat ko mi je pot tekel po čelu, niti takrat, ko je v torbi čakal in čuval svoje baterije za naslednji podvig. Z njim je šel tudi del mene. Del, ki pomeni več kot leto pa pol. Leto pa pol v katerem sva skupaj marsikaj doživela. Doživela srečne, žalostne, bežne trenutke. Trenutke, ki so bili nekaj več kot vsak normalen trenutek. In tako je šel. Večno se te bom spominjal - D70.