Že cel dan se po domače povedano jebem z numeričnimi metodami. Kdo je imel kaj s tem opravka ve, da se tukaj vse vrti okrog številk. Najprej Gausova eliminacija, nato razcep po Cholesky-u, malo interacijskih metod, za veselje še malo interpolacije, da pa ni preveč tečno še malo ekstrapolacije. Aja, pa da ne pozabim na aproksimacijo. Jaooooo. Meša se mi že. Ko pijem kavo v zocu vidim krivulje, ki se lepo nasmihajo, da bi jih z aproksimacijo zabeležil v polinom; ko grem spat ne štejem več ovčk, ampak mi pred očmi podobno kot v matrici letijo številke - vidim kombinacije, permutacije določenih števil,… Ja tam nekje se pojavlja nek konstanten vzorec…. In končno zaspim. Kaj koristi kratek spanec, ko pa je naslednji dan spet tako dolgi. A vseeno še obstaja upanje, upanje na apokalipso. Ja mislim, da prihaja. Enostavno čutim jo.