Samo en veliki JAO lahko rečem. Nič druga. Pa zakaj si more vedno vsak zadnji moment nekaj zmislit. Pa kaj bo konec sveta ali kaj, da je sedaj pred prazniki taka gužva? Da gužve na faksu niti ne omenjam. Tako sta padla še dva kolokvija pred božičnimi prazniki. Še eden nam je pretil, pa smo ga k sreči prestavili. Milijon nekih seminarskih nalog, milijon dodatnih vaj, laboratorijskih vaj, avditornih vaj, jao, jao, jao. Potem pa bi moral še it kaj pofotkat, fotke ja obvezno pred prazniki obdelat in jao, jao, jao. Pol pa naj še pišem v svoj blog? Pa da ne bo kdo mislil, da mi je muka. To je tista protiutež, ki mi daje spet nekaj energije, da grem spet na “bojišče” kroničnega pomanjkanja časa. Pa ne bom preveč “jamral”, zato vam raje zaželim vesel Božič, ker vmes verjetno ne bo več časa.
Dodajam pa še eno fotko s pondeljkovega božičnega koncerta.