Sončno, a kot sva kasneje ugotovila – hudičevo mrzlo vreme naju je s punco zbavilo ven s hiše. Ideja po malo daljšem sprehodu do britofa se mi je zdela zanimiva, zato sma odlomastila po cesti proti britofu. Pa sej v osnovi ni bilo tako mrzlo, le veter je bil tako močan, da je občutno spustil temperaturo za kakih 10°C. Do kosti premražena ter solznih oči sva se najprej pogrela pri mrliški vežici, nato pa le stopila na posvečena tla. Logično, da sem imel zraven tudi svojo opremo in takoj sem iz nahrbtnika izvlekel D70 ter veselo privil IR filter. Škoda le, da sva prišla ob nekoliko napačnem času, saj je bilo sonce v smeri fotkanja in IR tehnika je hudičevo občutljiva na prežganine. Prav brez dvoma je tale britof na hribu, kjer še dodatno piha in tako naju je spet začelo mraziti. Hudo motiviran za IR fotkanje sem še nekako prestajal tale mraz, punci pa se je okrog nosu že nabiral led, kar je skrajšalo najin obisk te posvečene zemlje. Naključna obiskovalka britofa je tudi prav prišla, da sem jo vključil v kader. Pa da ne “jamram” spet predolgo, vam raje postrežem s fotkami.
Pa do naslednjič.