Že lani sem obljubil, da bom obiskal svojo krstno botro Eriko, pa s tega ni bilo nič. Si bo kdo mislil, da sej pa to ni taki problem. No ja, delno. Odvisno kje živi ta dotična oseba. V mojem primeru je to München. In vsak dan se ravno ne voziš tja, ne? Letos pa sem zbral pogum in tako sva skupaj s punco odšla proti Münchnu. Vožnja je bila kar naporna, saj je večino poti padal dež. Začudo pa se je nebo nekoliko pred Münchnom začelo odpirati in tako vsaj ta dan rešen. Po vseh možnih objemanjih in vsem kar zraven spada, smo se situirali v stanovanju. Logično, da sem že doma pregledal malo, kaj je možno videti v okolici tega miljonskega mesta. Najprej je seveda tukaj Olimpiapark s svojim mogočnim Olimpiaturm-om, ki je po mojem mnenju nek zaščitni znak tega mesta, nato samo čudovito mesto s cerkvami, muzeji, ljudmi, trgovinami,… V neporedni bližini pa je tudi mesto Dachau. Verjetno že vsi veste kam ciljam. Ja, na koncentracijsko taborišče, ki je nekoč bilo v tem mestu in katero mu je nenazadnje dalo tudi tak sloves. Najlepši dan smo izbrali, da smo se odpravili v ta muzej. Zanimivo je, da je obisk muzeja in vsega skupaj zastonj, le parkirni prostor je potrebno plačat. Se mi zdi kar fer. Pa sej nočem, da bi zdaj vas tukaj učil zgodovine in morale, ampak človeku kar stisne, ko vidi vse to. V bistvu so večino barak podrli. Stojijo samo vzorčne barake, od ostalih pa so ostali samo temelji. Na obomočju lahko najdemo vse, kar pravo Nazi koncentracijsko taborišče mora imeti: barake, zapore, mučilnice, krematorije,… Logično, da sem imel zraven fotoaparat in sem tudi fotkal. Odločil sem se za IR tehniko. Ta tehnika da fotkam še neki dodatni pečat in zdelo se mi je, da je ravno prava za to kar sem imel namen fotkat.
Če se boste kdaj mudili v okolici Münchna si morate obvezno ogledati tale muzej. Za boljšo ilustracijo pa dodajam še dve IR fotki.
Na Totifoto portal pa sem še dodal reportažo popotovanja po Münchnu. Prebereto jo lahko tukaj.